Pokojninska reforma ZPIZ-2
Pokojninska reforma 2026: kaj prinaša prihodnost vaših pokojnin?
Slovenija je 1. januarja 2026 vstopila v novo obdobje pokojninskega sistema. Po dolgem zakonodajnem postopku je začela veljati novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, znana kot ZPIZ-2O. Reforma je ena najobsežnejših sprememb pokojninskega sistema po letu 2013, njeni učinki pa se bodo uvajali postopoma vse do leta 2045.
Prvi ukrepi so začeli veljati že v začetku leta 2026. Namenjeni so predvsem izboljšanju položaja najranljivejših skupin, medtem ko bodo najzahtevnejše spremembe, kot so višja starostna meja in daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine, začele veljati šele leta 2028.
Pokojninska zakonodaja je vse bolj zapletena, zato je prav, da si stranka izbere dobrega odvetnika. Strokovna pomoč je lahko pomembna zlasti pri razumevanju prehodnih določb, rokov in možnosti, ki jih ima posameznik glede upokojitve.
Zakaj je bila reforma potrebna?
Slovenski pokojninski sistem temelji na tako imenovanem pretočnem načelu oziroma sistemu »pay as you go«. To pomeni, da prispevki trenutno zaposlenih neposredno financirajo pokojnine sedanjih upokojencev.
Takšen sistem je močno odvisen od demografskih gibanj. Slovenija se stara, število upokojencev raste, število aktivnega prebivalstva pa se zmanjšuje. Danes je starejši od 65 let približno vsak peti prebivalec Slovenije, po dolgoročnih napovedih pa bo čez nekaj desetletij starejši že skoraj vsak tretji prebivalec.
Če se sistem ne bi prilagodil, bi se država soočila z velikim pritiskom na javne finance. Izdatki za pokojnine bi se povečevali, posledično pa bi se lahko zmanjšala njihova realna vrednost ali pa bi bilo treba bistveno povečati prispevke zaposlenih.
Reforma je zato poskus uskladitve dveh ciljev: zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema in hkrati izboljšati položaj upokojencev, predvsem tistih z najnižjimi prejemki.
Kaj se je spremenilo že v letu 2026?
Prvi ukrepi reforme so usmerjeni predvsem v izboljšanje socialne varnosti. Največ sprememb je pri invalidskih, vdovskih in družinskih pokojninah.
Najnižje invalidske pokojnine so se zvišale. Odmera se je povečala z dosedanjih 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da se je najnižji znesek invalidske pokojnine povečal približno s 490 na 610 evrov. Ukrep je namenjen predvsem invalidskim upokojencem z najnižjimi prejemki.
Zagotovljena starostna in invalidska pokojnina se je zvišala na približno 785 evrov. Do tega izboljšanja je upravičenih približno 90.000 prejemnikov.
Višje so tudi vdovske in družinske pokojnine. Vdovske pokojnine se od leta 2026 odmerjajo v višini 75 odstotkov osnove, medtem ko je bil prej odstotek 70. Leta 2027 se bo odmerni odstotek povečal na 80 odstotkov.
Pri družinskih pokojninah je višina odvisna od števila upravičencev. Za enega družinskega člana znaša 75 odstotkov, za dva 85 odstotkov, za tri ali več družinskih članov pa 95 odstotkov. Tudi ti odstotki se bodo v letu 2027 še povečali.
Pomembna novost je zimski dodatek, ki je postal sistemsko urejena in trajna pravica. Prvič je bil izplačan že z novembrsko pokojnino leta 2025. Prejeli so ga številni upokojenci in brezposelni delovni invalidi, njegova višina pa se bo do leta 2030 postopoma povečala.
Spremenjen je tudi način izplačila letnega dodatka. Namesto prejšnje ureditve je uvedenih pet dohodkovnih razredov. Višina dodatka je tako odvisna od višine pokojnine in znaša od 160 do 470 evrov. Takšna ureditev naj bi bila pravičnejša, saj naj bi večji dodatek prejeli tisti z nižjimi pokojninami.
Starostna meja se bo začela zviševati leta 2028
Za večino zavarovancev je pomembno, da se pogoji za pridobitev starostne pokojnine v letu 2026 niso spremenili. Starostna meja in potrebna delovna doba ostajata enaki kot v letu 2025.
Prve pomembnejše spremembe bodo začele veljati leta 2028. Starostna meja za upokojitev pri 40 letih pokojninske dobe se bo postopoma zvišala s 60 na 62 let. Pri zavarovancih, ki bodo imeli najmanj 15 let zavarovalne dobe, se bo starostna meja zvišala s 65 na 67 let.
Spremembe se bodo uvajale postopoma, predvidoma za tri mesece na leto, in naj bi se zaključile leta 2035. Takšna dolga prehodna doba naj bi zavarovancem omogočila, da se na nove pogoje pravočasno pripravijo.
Še naprej bo veljalo, da je mogoče pri 40 letih pokojninske dobe doseči upokojitev brez odbitkov. Ta možnost ostaja ena pomembnejših značilnosti slovenskega sistema.
Daljše obdobje za izračun pokojnine
Ena največjih novosti bo podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Danes se pri izračunu upošteva 24 najboljših zaporednih let. Po dokončni uvedbi reforme se bo upoštevalo 40 let, pri čemer se bo odštelo pet najslabših let.
Namen spremembe je, da bi bila višina pokojnine bolj povezana s celotno delovno dobo in dejansko vplačanimi prispevki. Vendar lahko daljše obdobje za nekatere pomeni tudi nižjo pokojninsko osnovo, zlasti če so imeli v začetku kariere nizke dohodke, obdobja brezposelnosti ali druge prekinitve.
Zato reforma uvaja določene varovalke. Dijaško in študentsko delo se pri izračunu pokojninske osnove ne bo upoštevalo na enak način kot redna zaposlitev. Obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost se bodo nadomestila z osnovo pred nastopom brezposelnosti. Pri starševstvu in delu s krajšim delovnim časom zaradi skrbi za otroka pa se bo upoštevala osnova, preračunana na polni delovni čas.
Pri presoji, katera možnost je za posameznika najugodnejša, je prav, da si stranka izbere dobrega odvetnika. Ta lahko pomaga preveriti, kako se bodo pri konkretni osebi upoštevala obdobja zaposlitve, brezposelnosti, starševstva, invalidnosti ali drugih okoliščin.
Višji odmerni odstotek
Reforma predvideva tudi postopno zvišanje odmernega odstotka. Ta določa, kolikšen delež pokojninske osnove pripada zavarovancu za polno delovno dobo.
Odmerni odstotek se bo z dosedanjih 63,5 odstotka postopoma povečal na 70 odstotkov. Polni odmerni odstotek naj bi veljal za osebe, ki se bodo s 40 leti pokojninske dobe upokojile leta 2035.
To pomeni, da bi enaka delovna doba po novi ureditvi lahko prinesla višjo pokojnino. Vendar pa bo končni učinek odvisen tudi od daljšega referenčnega obdobja. Pri nekaterih bo višji odmerni odstotek izboljšal končni znesek, pri drugih pa bi ga lahko daljše obdobje izračuna deloma zmanjšalo.
Spremembe pri usklajevanju pokojnin
Spremenil se je tudi način letnega usklajevanja pokojnin. V preteklosti je bila uskladitev bolj vezana na rast povprečnih plač, deloma pa tudi na inflacijo.
Od leta 2026 do leta 2034 se bo razmerje med rastjo plač in inflacijo postopoma približevalo razmerju 50 : 50. Po letu 2045 bo imela pri usklajevanju večjo težo inflacija, in sicer naj bi predstavljala 80 odstotkov formule.
Takšna ureditev naj bi bolje varovala kupno moč pokojnin. Po drugi strani pa lahko pomeni počasnejšo rast pokojnin v obdobjih, ko plače rastejo hitreje od cen življenjskih potrebščin.
Zakon zato predvideva tudi občasno preverjanje ustreznosti sistema. Vlada in socialni partnerji naj bi vsakih pet let ocenili, ali način usklajevanja še zagotavlja ustrezno varstvo kupne moči upokojencev.
Invalidsko zavarovanje in dodatno pokojninsko varčevanje
Reforma prinaša ugodnejše vrednotenje prištete dobe pri invalidskih pokojninah. Pri tem gre za obdobje med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri pokojnine.
Najnižja invalidska pokojnina se bo do leta 2029 dodatno zvišala. Že v letu 2026 se je odmera invalidskih pokojnin povečala s 41 na 44 odstotkov pokojninske osnove.
Spremembe so tudi pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Zavarovanci bodo lahko dlje ostali vključeni v dinamične podsklade, ki lahko prinašajo višje donose, vendar so hkrati bolj tvegani. Zvišuje se tudi meja za enkratno izplačilo sredstev, in sicer na 12.000 evrov.
Delodajalci z več kot desetimi zaposlenimi, ki na začetku leta 2026 še niso imeli vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, so se morali vključiti v kolektivna pogajanja o njegovi vzpostavitvi.
Pravna varnost in prehodne določbe
Reforma ni uvedena s povsem novim zakonom, temveč z novelo ZPIZ-2. To pomeni, da ostaja ohranjena pravna kontinuiteta, hkrati pa je uveden obsežen sistem prehodnih pravil.
Za posameznika je zato pomembno, kdaj izpolni pogoje za upokojitev, koliko ima pokojninske dobe in katera pravila veljajo v letu, ko se namerava upokojiti. Nekatere določbe se nanašajo na že pridobljene pravice, druge pa bodo vplivale šele na prihodnje zavarovance.
Posebej pomembno je, da se ugodnejše določbe lahko uporabljajo tudi za osebe, ki so pokojnino že pridobile. To velja na primer pri zvišanju nekaterih najnižjih pokojnin ter pri izboljšanju odmere vdovskih in družinskih pokojnin.
Pri posameznih pravicah pa bo treba izbrati med različnimi možnostmi. Skrb za otroka bo mogoče uveljavljati za znižanje starostne meje ali za višji odmerni odstotek, pri čemer ne bo vedno mogoče uporabiti obeh ugodnosti hkrati. Za uveljavljanje pravic bodo lahko potrebna tudi ustrezna dokazila.
Prav zaradi zapletenih pravil in različnih možnosti je prav, da si stranka izbere dobrega odvetnika. Dobro pravno svetovanje lahko pomaga preprečiti napačne odločitve, zamujene roke in nepopolne vloge.
Sklep
Pokojninska reforma je odgovor na staranje prebivalstva in vse večje finančne pritiske na pokojninski sistem. Njeni prvi ukrepi so namenjeni izboljšanju položaja najranljivejših, medtem ko se bodo zahtevnejše spremembe uvajale postopoma.
Največje spremembe bodo nastopile po letu 2028, ko se bo začela zviševati starostna meja, podaljševati referenčno obdobje in povečevati odmerni odstotek. Končni učinek reforme bo odvisen od posameznikove delovne poti, višine plač, obdobij brezposelnosti, starševstva in drugih okoliščin.
Zato pokojninska reforma ni zgolj vprašanje splošnih zakonskih pravil, temveč tudi osebnega načrtovanja. Vsak zavarovanec bi moral pravočasno preveriti, kako reforma vpliva nanj, in si po potrebi zagotoviti strokovno pomoč. Pri tem je prav, da si stranka izbere dobrega odvetnika, ki bo znal oceniti njen položaj, razložiti možnosti in pomagati pri uveljavljanju pravic.
Odvetniška pisarna Pipuš