(ZDR-1C): Izzivi in priložnosti za delovno pravo
Delovno pravo se nenehno spreminja in razvija, kar je posledica različnih socialnih,ekonomskih in političnih vplivov. Slovensko delovno pravo je pred pomembno prelomnico, saj je v obravnavi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C).
Najpomembnejša sprememba, ki jo prinaša ZDR-1C, se nanaša na ureditev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Sodišča so doslej vztrajala, da takšno opozorilo ne pomeni kršitve delavčevih pravic in se preizkusi šele v postopku izpodbijanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da delavec nima samostojnega pravnega varstva glede na opozorilo. Vendar pa je to stališče sporno, saj neutemeljeno opozorilo že samo po sebi predstavlja protipravno ravnanje, ki bi moralo biti podvrženo pravnemu varstvu.
Zavrnitev samostojnega pravnega varstva delavcem glede na tovrstna opozorila predstavlja kršitev ustavne pravice do sodnega varstva. Poleg tega omogoča zlorabe s strani delodajalcev in je v nasprotju z namenom tega instituta. ZDR-1C glede tega predvideva pomembne spremembe. Predvideva, da mora biti opozorilo pred redno odpovedjo utemeljeno z vsaj enim razlogom iz 89. člena ZDR- 1, ki ga mora delodajalec ustrezno pojasniti. Prav tako predvideva, da ima delavec pravico do sodnega varstva v primeru takšnega pisnega opozorila, in sicer v skladu z določbami, ki veljajo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Te spremembe so dobrodošle in se bodo pomembno odražale v praksi. Prinašajo več pravne varnosti za delavce in zmanjšujejo možnost zlorab s strani delodajalcev.
Predlagana ureditev odpovedi delovnega razmerja se prilagaja pravu Evropske unije in sledi smernicam za transparentnost in predvidljivost delovnih pogojev, ki jih določa Direktiva (EU) 2019/1152. Ta direktiva določa, da morajo biti delavci ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, vključno o pravici do obvestila o razlogih za odpoved in razumno dolgim odpovednim rokom.
Predlagana ureditev tudi zagotavlja zaščito delavcem, ki uveljavljajo svoje pravice, z varstvom pred odpovedjo ali enakovredno škodo. Delavcem in pristojnim organom omogoča, da zahtevajo ustrezno obrazložitev odpovedi ali enakovrednega ukrepa od delodajalca. Poleg tega predlagana ureditev sledi smernicam Direktive v zvezi z dokaznim bremenom. To pomeni, da morajo delodajalci dokazati, da odpoved ali enakovredna škoda ni povezana z uveljavljanjem pravic delavcev iz te direktive, če
delavci pred sodiščem ali drugim pristojnim organom izkažejo dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da so bili odpuščeni ali so bili predmet enakovredne škode. Ureditev odpovedi delovnega razmerja je v sicer državah EU različno urejena. Na Švedskem je pisna odpoved potrebna z obvestilom delavcu in sindikatu, z navajanjem razlogov. Predhodno opozorilo je potrebno, odpoved pa ne more biti izvršena pred zaključkom pogajanj, ki trajajo do 6 mesecev. V Nemčiji odpoved zaradi nesposobnosti zahteva predhodno opozorilo in pisno obvestilo s 1. ali 15. dnem v mesecu. Odpoved potrebuje soglasje sveta delavcev, nasprotovanje sveta pa lahko zadrži odpoved do zaključka spora na delovnem sodišču. Na Portugalskem
pisna odpoved iz disciplinskih razlogov zahteva obrazložitev in alternativne možnosti. Po 10-dnevnem roku za odziv, delodajalec sprejme odločitev v roku 5-30 dni. Nizozemsko delovno pravo določa, da je v primeru nesoglasja med delavcem in delodajalcem, potrebno soglasje pristojnega državnega organa. Postopek traja od 4 do 6 tednov, neustrezna podlaga za odpoved pa omogoča delavcu, da izpodbija
veljavnost odpovedi. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR- 1C) prinaša številne pozitivne spremembe, ki krepijo pravice delavcev in ustvarjajo boljše pogoje za delo. Poudarek na pravni varnosti delavcev je zelo pomemben, saj delovno pravo predstavlja mehanizem za uravnoteženje moči med delodajalcem in
delavcem, ki je pogosto v neenakopravnem položaju. Ena najpomembnejših sprememb, ki jo prinaša predlog zakona, je v ureditvi pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Sodišča so do zdaj zavzela stališče, da delavec nima samostojnega pravnega varstva glede na opozorilo. Ta pristop je povzročil številne težave in zlorabe, saj so delodajalci lahko izkoristili ta institut za discipliniranje in pritisk na delavce. Predlagane spremembe zakona odpravljajo to pravno praznino in omogočajo delavcem, da izpodbijajo neutemeljena opozorila, kar pomeni večjo pravno varnost za delavce.
Predlog zakona prav tako upošteva nekatere druge pomembne vidike delovnih razmerij, kot so ureditev dela na domu, agencijsko delo, krajši delovni čas, varstvo delavcev žrtev nasilja v družini in druge. Vse te spremembe kažejo na pomembno premik v slovenskem delovnem pravu, ki bo, če bo predlog zakona sprejet, postalo bolj prilagojeno sodobnim delovnim razmeram in boljšemu varstvu pravic delavcev.
Kot vsak zakonov predlog, bo tudi ta potreboval natančno preučitev in razpravo med zainteresiranimi stranmi. Vendar pa predlog zakona kaže na pomembno smer v slovenskem delovnem pravu, ki upošteva realnost delovnih razmerij in poskuša ustvariti boljše pogoje za delavce. To je korak v pravo smer, ki kaže na rast in razvoj slovenskega delovnega prava za bolj transparentno in učinkovito delovanje.
Odvetništvo Prus Pipuš