© 2023 by Prus  & Pipus 

Proudly created with Wix.com

  • Facebook Social Icon
  • LinkedIn Social Icon
  • Twitter Social Icon
  • Google+ Social Icon

There are no items in this list

Please reload

NOVOSTI DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

S pričetkom uporabe Družinskega zakonika (DZ), ki velja od aprila 2017 in se bo v celoti začel uporabljati 15. 04.2019, bodo uvedene številne spremembe oziroma novosti. Kar dveletno pripravljalno obdobje je bilo potrebno, ker so se predhodno morale zgoditi nekatere prilagoditve glede prenosa pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) na okrožna sodišča. Tako bodo sodišča od CSD prevzela odločanja o vseh ukrepih za varstvo koristi otroka - sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu. CSD na tem področju tako ostane le možnost, da izvrši dejanje nujnega odvzema otroka v primerih, ko je otrok zaradi izjemnih okoliščin tako hudo ogrožen, da je treba takoj, tako rekoč na kraju dogodka poskrbeti za njegovo varstvo. V teh primerih bodo otroka lahko namestili v krizni center, vendar bodo nato v dvanajstih urah morali predlagati sodišču, da izda začasno odredbo, o tem kako zavarovati otroka. Torej bo tudi v tem primeru odločitev o vrsti ukrepa na strani sodišča.

V nadaljevanju vam bomo razdeljeno po področjih predstavili najpomembnejše novosti, ki jih uvaja Družinski zakonik.

PREMOŽENJSKI REŽIMI MED ZAKONCEMA PO NOVEM DRUŽINSKEM ZAKONIKU – »predporočna pogodba«

Do sedaj je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) kogentno določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom, njuno skupno premoženje. Bistvena novost, ki jo prinaša Družinski zakonik in ki je za partnerje verjetno najpomembnejša, pa je možnost ureditve premoženjskih razmerij med zakonci/zunajzakonskimi partnerji/partnerji iz partnerske skupnosti. Partnerja se tako lahko s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih (v tujini bolj znana kot predporočna ali ženitna pogodba) dogovorita o lastnini na premoženjskih predmetih, ki jih pridobita v času trajanja zakonske zveze/partnerstva in tudi o samem režimu premoženjske skupnosti. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki mora biti, enako kot vse druge pogodbe med zakonci, v obliki izvršljivega notarskega zapisa se vpiše v register pogodb o premoženjskopravnih razmerjih. Pogodba se bo lahko sklenila pred nastopom skupnosti med partnerjema, tekom trajanja take skupnosti ali po razvezi/razpadu le-te. Dogovori o usodi premoženja zakoncev po smrti s pogodbo še vedno ne bodo dovoljeni.

Če pa se zakonca ne bosta posebej dogovorila, potem bo ob sklenitvi zakonske zveze obveljal zakonit premoženjski režim skupnega premoženja in ločenega premoženja. Družinski zakonik v opredelitev skupnega premoženja dodaja, da to ni le premoženje, ki nastaja v času trajanja zakonske zveze, ampak tudi v času trajanja življenjske skupnosti. V kolikor torej zakonca ne skleneta pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerji, velja zakoniti pravni režim, od katerega ni mogoče odstopiti s konkludentnim ravnanjem.

Po sklenitvi pogodbe oziroma po predložitvi izpiska iz matičnega registra bo imel notar dolžnost, da pri Notarski zbornici zahteva vpis pogodbe v novo ustanovljen register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerji, ki ga vodi Notarska zbornica. Izpisek iz matičnega registra bosta zakonca morala notarju posredovati sama. Z vpisom pogodbe v register bo zagotovljena publiciteta dejstva, da sta sklenila takšno pogodbo, drugače pa bo veljala izpodbojna domneva, da zanju velja zakoniti premoženjski režim.

NOVOSTI DRUŽINSKEGA ZAKONIKA V RAZMERJU MED STARŠI IN OTROKI


 

  1. DZ prinaša nove oziroma drugačne definicije že prej poznanih pojmov, in sicer:

  • pojem družine je širši kot po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih , DZ v svoje 2. členu družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi ta otroka in ima po DZ v razmerju do otroka določene obveznosti in pravice, še vedo pa je enako kot prej določeno, da družina zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo

  • pojem roditeljske pravice je spremenjen v starševsko skrb, ki je opredeljena kot celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj, in pripada obema staršema, vsebina pa je določena v 136. členu DZ, kot obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter upravljanje njegovega premoženja.

  • Načelo otrokove koristi je po novem izrecno določeno, saj morajo za otrokovo korist skrbeti vsi, ki imajo kakorkoli opraviti z njim. Določeno je, da starši na splošno delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju otrokove osebnosti, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju. Uporabljen je tudi nov izraz » pozitivno starševstvo«, s čimer zakonik sledi Priporočilu Sveta Evrope Rec (2006) 19 o politiki za podporo pozitivnega starševstva.


 

  1. Sledijo novosti, ki jih Družinski zakonik (tudi DZ) uvaja v razmerju med starši in otroki:


 

  • Omejitev starševske skrbi

Družinski zakonik predvideva nov ukrep »omejitev starševske skrbi«, v okviru katerega lahko sodišče centru za socialno delo naloži, naj določen čas opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi z namenom, da se staršem, ki ne zmorejo ustrezne skrbi za otroka, pravočasno zagotovi strokovno pomoč, tako da odvzem otroka sploh ne bi bil potreben.


 

  • Pomoč države pri preprečevanju razpada družin

Z novim DZ se daje veliko večji pomen mirni rešitvi sporov in konfliktov med pari ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo. V DZ je tako določeno obvezno predhodno svetovanje pri centru za socialno delo pred vložitvijo tožbe oz. sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze, razen v primerih, če zakonca nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden ali ima neznano bivališče ali je pogrešan ali če en zakonec živi ali če oba zakonca živita v tujini. Če po takem svetovanju zakonca ugotovita, da je možnost ohranitve zakonske zveze, je paru omogočeno brezplačno strokovno svetovanje pri centru za socialno delo. Namen tega instituta je, da se pare že vnaprej odvrne od sodnih postopkov, da se popravijo odnosi v družini in da se doseže sporazum o posledicah prenehanja njihove skupnosti in/ali o ureditvi razmerja do otrok.


 

  • Starševska skrb sorodnika

Možnosti, da bi babice in dedki posvajali vnuke, zakonik ne uzakonja, so pa vprašanje uredili drugače. Da bi ohranili prednosti posvojitve in se izognili negativnim posledicam (pretrganje vezi z delom sorodstva, izbris staršev v rojstnem listu, težave dedovanja), lahko sodišče starim staršem ali drugemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Otroku je tako omogočeno, da biva v krogu sorodnikov, ne da bi bil posvojen. Posledica podeljene starševske skrbi je ta, da sorodnik pridobi enake pravice in obveznosti, kot bi jih imel otrokovi starši, in postane zakoniti zastopnik otroka ter mora otroka preživljati enako kot starši.

NOVOSTI V ZVEZI Z VARSTVOM, VZGOJO, PREŽIVLJANJEM IN STIKI OTROK

  • Institut skupnega skrbništva

Pomemben prispevek DZ je v tem, da lahko sodišče v primeru nesporazuma odloči tudi o t.i. » skupnem skrbništvu«, torej o skupnem varstvu in vzgoji in o vseh ukrepih za varstvo koristi otroka, kar pomeni tudi, da med drugim lahko namesti otroka k drugi osebi, v rejništvo ali zavod, v skrajni meri pa se lahko odloči tudi za odvzem ali omejitev starševske skrbi, vse pod pogojem da je tako najbolje poskrbljeno za otrokovo korist. Izvajanje skupnega varstva in vzgoje tako pomeni, da so otroci na primer en teden pri enem od staršev, drugi teden pri drugem od staršev, ali pa se teden deli. Tako oba od staršev v celoti izvajata starševsko skrb, med staršema pa tako odpadejo tudi spori glede stikov in preživnine, saj tega ni treba določati.


 

  • Preživljanje otrok

Bistvena novost pri preživljanju otrok, je izjema, ki jo uvaja DZ in sicer da otrok, ki so zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb, ni treba preživljati. Nadaljnja novost glede preživljanja se nanaša na situacije, ko je otrok ob izreku ukrepa trajnejše narave nameščen k drugi oseb, v takih primerih obveznost plačevanja preživnine ne preneha. Sodišče v tem primeru odloči, da morajo starši plačevati mesečno preživnino, na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik, če pa je otrok nameščen v rejništvo, sodišče odloči, da se preživnina v višini materialnih stroškov določenih z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti nakazuje v proračun RS.

  • Dolžnost polnoletnega otroka preživljati svoje starše

Obveznost polnoletnih otrok preživljati svoje starše, v skladu s 185. členom DZ staja nespremenjena, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morajo pridobiti, razen če kateri od staršev iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do tega otroka, v takem primeru otrok ni dolžan preživljati svojih staršev. Pri preživljanju je postavljena tudi časovna omejitev in sicer na najdlje toliko časa, kolikor so starši dejansko preživljali otroka.

  • Vnaprej izražena volja staršev

DZ je prinesel možnost staršem, da za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, ki se ji otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Veljavnost vnaprej izražene volje pa se presoja enako kot veljavnost oporoke v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje.

  • Upravljanje otrokovega premoženja

PO ZZZDR so starši lahko odsvojili ali obremenili stvari iz otrokovega premoženja le s soglasjem CSD. CSD je podal soglasje, če je bila odsvojitev ali obremenitev potrebna zaradi otrokovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali druge njegove koristi. Po DZ soglasje ni več potrebno. Vendar v primeru obstoja nevarnosti da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, določa dolžnost sodišča, da izreče ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ.