There are no items in this list
REGRES ZA LETNI DOPUST
Na kratko o regresu
Regres je vsota denarja, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu poleg letnega dopusta po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Letni dopust pa je pravica delavca, ki se ji slednji ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti.
Kakšen bo moj regres?
V javnem sektorju je višina regresa za letni dopust za vse zaposlene enaka (tudi tiste z višjimi plačami) in sicer v višini minimalne plače. Do leta 2018 pa je veljalo, da si javni uslužbenci, ki so bili uvrščeni v višji plačni razred, dobili nižji regres kot tisti, ki so prejemali nižje plače.
Pri upokojencih je višina regresa oz. letnega dodatka odvisna od višine pokojnine oziroma nadomestila v mesecu izplačila letnega dodatka. Vlada je dne 22.11.2018 potrdila predlog za izplačilo letnega dodatka za upokojence s katerim bodo v letu 2019 vsi upokojenci dobili višje regrese, in sicer v skupnem znesku od 437 evrov za najnižji pokojninski razred ter do 127 evrov za prejemnike pokojnin, ki presegajo 810 evrov.
Minimalna višina regresa
ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, za delo s polnim delovnim časom izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. od 1. januarja 2018 dalje znaša regres za letni dopust 842,79 evra bruto.
ZDR-1 torej določa minimalno višino regresa, ne pa tudi maksimalne, vendar velja, da bodo za regres, ki presega 70 % povprečne plače, obračunani tudi prispevki za socialno varnost. V kolikor veljavna kolektivna pogodba, notranji akt podjetja ali pogodba o zaposlitvi določa višji znesek regresa od zakonskega minimuma, je delodajalec dolžan spoštovati obravnavana določila in delavcu izplačati višji znesek regresa za letni dopust.
Pravica do sorazmernega regresa za letni dopust
ZDR-1 določa, da imajo delavci, ki delajo krajši čas ali pa so se zaposlili sredi koledarskega leta pravico do sorazmernega regresa za letni dopust. Pripada jim sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, kar pomeni 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Zgoraj navedeno pa ne velja v primerih krajšega delovnega časa v posebnih primerih (67.člen ZDR-1), kjer delavec npr. zaradi starševstva dela skrajšan delovni čas in mu pripada celoten regres in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavecu, ki dela polni delovni čas.
Rok za izplačilo regresa
Po ZDR-1 se mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega let. V primeru nelikvidnosti delodajalca pa se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi tudi kasnejši rok za izplačilo regresa, vendar najkasneje do 1.novembra tekočega koledarskega leta.
Regres ni izplačan – kaj lahko storim?
V primeru kršitve zakona glede izplačila regresa za letni dopust s strani delodajalca se lahko delavec obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Če regres ni izplačan, vam svetujemo, da pri delodajalcu najprej preverite, zakaj do izplačila ni prišlo in kdaj vam namerava regres za letni dopust izplačati. Če tudi po tem ne pride do izplačila, vam svetujemo, da od delodajalca pisno zahtevate izplačilo regresa, tako ZDR-1 v svojem 204. členu pravi, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, kot je denimo obveznost do izplačila regresa, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavcu regresa še vseeno ne izplača ima delavec v roku 30 dni možnost vložiti tožbo na delovno in socialno sodišče. Pozor!: če vam je delodajalec izročil plačilno listo, na kateri je regres obračunan, a vam ni bil izplačan, lahko vložite izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tako se izognete vložitvi tožbe. Zastaralni rok za vložitev tožbe je 5 let.
Odvetništvo Prus Pipuš
Tavčarjeva ul. 13
1000 Ljubljana
Viri: