SPREMEMBE NA PODROČJU OSEBNEGA STEČAJA fizične osebe 2020

​

Odkar obstaja možnost osebnega stečaja fizične osebe, se je v Sloveniji za ta korak odločilo že okoli 20 tisoč Slovencev. Na področje osebnega stečaja je številne spremembe prinesla novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP-G). ZFPPIPP-G je zaostril pogoje za odpust obveznosti dolžniku, podaljšal dobo izpodbojnosti pravnih poslov, hkrati pa za določene dolžnike dopustil možnost skrajšanega postopka na samo 6 mesecev

Odvetniška pisarna Prus Pipuš nudi sestavo in vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Stranka katera se odloči za osebni stečaj in katera zanj izpolnjuje pogoje, mora s seboj imeti naslednje dokumente in podatke na podlagi katerih bo odvetnik lahko pripravil predlog za osebni stečaj:

• dokazila o dolgovih (seznam izvršb, sklepi o izvršbi, sodbe, opomini, pogodbe, računi itd.),

• dokazila o dohodkih (zadnje tri plačilne liste, obvestila o nakazilu pokojnine, odločba o pravici do socialnih prejemkov, izpis prometa na TRR),

• seznam premoženja,

• opis okoliščin za določitev preizkusnega obdobja (starost, zdravstveno in socialno stanje, preživninske obveznosti, razlogi za insolventnost itd.).

V nadaljevanju bodo predstavljene spremembe, ki jih je s sprejetjem uvedel ZFPPIPP-G.

1. Dolžnik mora bolj aktivno sodelovati v postopku

Dolžnik mora sodelovati s sodiščem in upraviteljem, ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja. Dolžnik mora tako sporočati spremembe in pojasnila glede svojega premoženja, prihodkov in transakcijskih računov. Dolžnik v osebnem stečaju mora ravno tako sodišču in upravitelju sporočiti tudi kontaktne podatke (e-naslov, telefonsko številko in poštni naslov), na katerih je zanesljivo dosegljiv.

1. Za poročilo o stanju premoženja, ni več potrebna notarska overitev

Po ZFPPIPP-G mora biti poročilo o stanju svojega premoženja, ki ga mora predložiti dolžnik, le še overjeno. Ni potreba notarska overitev zadostuje tudi overitev pri upravni enoti.

Ker so se spremenile ovire za odpust obveznosti, se spreminja tudi vsebina izjave, ki jo mora dolžnik podati predlogu za odpust obveznosti. Spremembo teh kontaktnih podatkov, mora dolžnik tudi javiti stečajnemu upravitelju. Prav tako, mora upravitelju ali sodišču podati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih (prej treh) letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja

1. Omejitev prejemkov dolžnika, ki niso del stečajne mase

Za omejitev prejemkov dolžnika do zneska minimalne plače se po ZFPPIPP-G v celoti uporablja 102. člen ZIZ. Omejitev tako ne velja zgolj za prejemke na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih. Temveč za vse dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter za odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti

1. Daljše obdobje izpodbojnosti

ZFPPIPP-G je dvignil tudi obdobje izpodbojnosti, ko lahko stečajni upravitelj izpodbija pravna dejanja, ki jih je izvedel stečajni dolžnik. In sicer iz treh (3) na pet (5) let, pred začetkom osebnega stečaja.

Poleg tega se je izpodbojnost razširila tudi na posle, ki jih je dolžnik sklenil s pravnimi osebami, v katerih je bil on ali povezana oseba v času posla zastopnik, vsaj 25% družbenik, ali za posle, ki so bili sklenjeni z povezano družbo te pravne osebe.

1. Zaostreni pogoji za odpust obveznosti

Da bi preprečil izigravanje upnikov, ZFPPIPP-G po novem natančneje definira namen odpusta obveznosti. To je, da se poštenemu in vestnemu dolžniku omogoči odpust obveznosti, ki jih ni zmožen poplačati s svojim premoženjem.

Odpust obveznosti ni dovoljen:

• če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka pravnomočnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do takrat izpolnijo pogoji za izbris na podlagi rehabilitacije;

• če še ni poteklo 10 let od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu dolga, ali od zadnje zavrnitve odpusta zaradi kršitev obveznosti dolžnika, ali od razveljavitve zadnjega odpusta obveznosti;

• če iz ravnanj dolžnika v zadnjih 5. letih pred stečajem, ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da ne gre za poštenega in vestnega dolžnika;

Prav tako velja, da gre za zlorabo pravice odpusta obveznosti če:

• je dolžnik v petih letih pred stečajem podal nepravilne ali nepopolne podatke davčnemu organi, zaradi česar mu je davčni organ dodatno (ali naknadno) odmeril vsaj 4.000 EUR davka;

• je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred stečajem z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4.000 EUR;

• če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo,

• če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki je bilo izpodbojno in ga je stečajni upravitelj izpodbijal;

• če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

1. Novosti pri dolžini preizkusnega obdobja

Sodišče pri določanju dolžine preizkusnega obdobja v skladu z določbami ZFPPIPP-G upošteva tudi mnenje stečajnega upravitelja. Na predlog upravitelja lahko sodišče določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.

To lahko stori če:

• če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in

• če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

Po novem lahko tudi stečajni dolžnik ugovarja, da je preizkusno obdobje predolgo.

1. Daljši roki za ugovor upnika

Rok za ugovor ki ga lahko poda upnik proti odpustu obveznosti ali zaradi predolge preizkusne dobe se je podaljšal. Ta po novem velja do poteka preizkusnega obdobja, ne glede na razlog ugovora.

1. Terjatve, ki se po novem ne odpustijo

Po novem se poleg terjatev, za katere je za to že veljalo, dodatno ne odpustijo naslednje prednostne terjatve:

• plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev (prej tri mesece) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,

• krediti, dani na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite;

• nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom osebnega stečaja.

Prav tako se dodatno ne odpustijo terjatve za povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

1. Razveljavitev odpusta obveznosti

Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko vloži tožbo za razveljavitev odpusta obveznosti v treh (prej dveh) letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Upnik to lahko stori, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko predlaga tudi začetek postopka osebnega stečaja nad pozneje najdenim premoženjem.

​

Odvetništvo Prus Pipuš

Ul. talcev 15

2000 Maribor

Si Slovenija

www.pipus.si