Izločanje nezakonito pridobljenih dokazov

​

Ključni institut, ki naj zagotovi pošten postopek, je izločitev nedovoljenih dokazov (tako tudi Ustavno sodišče v sklepu št. Up-62/99). Kateri dokazi so nedovoljeni, zelo široko opredeljuje Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v drugem odstavku 18. člena. V skrajšanem postopku je izločitev dokazov (18. člen ZKP) urejena z drugim odstavkom 435. člena ZKP.

Strokovni izraz za izločanje dokazov je »ekskluzija dokazov« in pomeni tak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic ali svoboščin. Kazensko pravo pozna tudi nedovoljene dokaze (dokazi, na katere se sodba po zakonu ne more opirati) in tudi dokaze, ki so bili pridobljeni na osnovi nedovoljenih dokazov (t.i. doktrina sadežev zastrupljenega drevesa). V vseh primerih gre za procesne napake. Po končani preiskavi mora preiskovalni sodnik izločiti vse nezakonite dokaze in vse nedovoljene dokaze

Doktrina sadeža zastrupljenega drevesa

Ta doktrina pomeni širitev izločitve ne samo na tiste dokaze, ki so bili neposredno pridobljeni na nezakonit ali protiustaven način, temveč tudi na dokaze, ki so pridobljeni na podlagi vednosti o teh, nezakonitih ali protiustavnih dokazih. Nezakonito pridobljen dokaz štejemo za drevo, dokaz, ki izvira iz nezakonito pridobljenega dokaza pa za sadež.

Izjemi od pravila o izločanju dokazov

Doktrina neizogibnega odkritja

Po tej doktrini se nezakonito pridobljenega dokaza ne izloči, če tožilstvo z veliko verjetnostjo (jasno in prepričljivo) dokaže, da bi dokaz neizogibno našli tudi z uporabo drugih zakonitih policijskih tehnik. Pri tej doktrini tožilstvo hipotetično dokazuje, da bi dokaz z rednim tekom preiskave nujno našli

Doktrina zbledelega madeža

Ta doktrina dopušča dokaze, pri katerih je vzročna zveza med prvotno nezakonitostjo in končnim odkritjem obremenilnega dokaza tako oslabljena, da madež prvotne nezakonitosti zbledi

 

Kdaj je izpovedba nezakonit dokaz?

• če se je pri zaslišanju zoper obdolženca uporabljala sila, grožnja ali druga podobna sredstva, da bi se dosegla njegova izjava ali priznanje (227. člen 8. odstavek ZKP)

• če je bil obdolženec zaslišan brez navzočnosti zagovornika, čeprav je obramba obvezna (227. člen 9. odstavek ZKP)

• če preiskovalni sodnik tistemu, ki mu je bila vzeta prostost, ni dal pouka po 4. členu ZKP ali pouk ni bil zapisan (204. člen ZKP)

• če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim sredstvom (237. člen ZKP)

• če je bila zaslišana priča, ki ne bi smela biti zaslišana kot priča (237. člen ZKP)

• če bila zaslišana priča, ki ni bila dolžna pričati pa ni bila poučena o tej pravici ali če se pouk ali odpoved tej pravici nista zapisali v zapisnik (237. člen ZKP)

• če je bil zaslišan mladoletnik, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolžan pričati (237. člen ZKP)

• če je bil za izvedenca postavljen nekdo, ki ne sme biti zaslišan kot priča ali je oproščen dolžnosti pričevanja, ali je bilo zoper njega storjeno kaznivo dejanje (251. člen 1. odstavek ZKP)

 

 

V kateri fazi se nezakoniti dokazi izločijo?

 Kadar pride do tega, da se v postopku pojavijo nezakoniti dokazi jih je potrebno izločiti. Nezakonite dokaze se lahko izloči:

• preiskovalni sodnik mora v preiskavi izdati sklep o izločitvi nedovoljenih in nezakonitih dokazov – izločeni zapisniki se zaprejo v poseben ovitek in shranijo pri preiskovalnem sodniku ločeno od drugih spisov, izločenih dokazov ni mogoče pregledovati niti uporabiti v postopku (83. člen 2. odstavek ZKP)

• če zunajobravnavni senat pri kontroli obtožnice ugotovi, da so v spisu nedovoljeni in nezakoniti dokazi, ki bi morali biti izločeni, izda sklep o njihovi izločitvi (276. člen 4. odstavek ZKP)

• če predsednik senata sodečega sodišča pri pripravah na glavno obravnavo ugotovi, da so v spisu nedovoljeni in nezakoniti dokazi, ki bi morali biti izločeni, izda sklep o njihovi izločitvi (286. člen 3. odstavek ZKP)

• če predsednik senata sodečega sodišča na glavni obravnavi ugotovi, da so v spisu nedovoljeni in nezakoniti dokazi, ki bi morali biti izločeni, izda sklep o njihovi izločitvi (240. člen 3. odstavek ZKP)

Vse nedovoljene in nezakonite dokaze je mogoče izločati do konca glavne obravnave. Seveda je takšno izločanje sporno, saj se je sodnik, ki je sprejel odločitev o izločitvi dokazov tudi sam okužil s temi dokazi in bi moral biti izločen tudi sodnik.

​

Odvetništvo Prus Pipuš

Tavčarjeva ul. 13

1000 Ljubljana

www.pipus.si

odvetnik.pipus@gmail.com

 

Viri:

• Doc. dr. Marko Bošnjak, Izločitev dokazov-aktualna vprašanja postopka izločitve in dokaznega bremena

• Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US in 66/17 – ORZKP153,154)

• Nezakonito pridobljeni dokazi., Igor Stražišnik, http://pravninasvet.com/blog/nezakonito-pridobljeni-dokazi

• Sodba Višjega sodišča II Kp 243/2009