top of page

KAZENSKA ODGOVORNOST MLADOLETNIKA - ML. STORILCA KAZNIVEGA DEJANJA

​

Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17) ( v nadaljevanju: KZ-1) v svojem 1. členu KZ-1 določa, da se kazenska odgovornost uveljavi s kaznovanjem polnoletnih oseb zaradi storjenih kaznivih dejanj na podlagi ugotovljene krivde. Drugače pa KZ-1 obravnava osebe mlajše od 14 let in sicer v 21.členu: Omejitve kazenske odgovornosti glede na starost storilcev, ki določa, da oseba ki je storila protipravno dejanje, ko še ni bila stara štirinajst let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja. Po slovenski zakonodaji se tako kazenska odgovornost mladih začne s 14. letom starosti. Takrat postanejo mlajši mladoletniki in za svoja dejanja že odgovarjajo.

 

Mladoletniki so :

  • mlajši mladoletniki od 14 do 16 leta,

  • starejši mladoletniki od 16 do 18 leta,

  • od 18 do 21 leta pa so mlajši polnoletniki.

  • ​

Ta delitev je pomembna predvsem zaradi vrste vzgojnih ukrepov in kazni. Do 14. leta so tako za mladostnike v celoti odgovorni starši. Odgovornost staršev se nadaljuje, če so jim otroci zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo. Ko mladostnik dopolni 14 let pa postane kazensko odgovoren tako po sumu storitve kaznivega dejanja lahko pride do določenih aktivnosti organov odkrivanja, pregona in sojenja. Organi ob tem upoštevajo, da je še vedno otrok v smislu Konvencije o otrokovih pravicah in mu zato priznavajo poseben položaj v vseh postopkih. Vsi, ki mladoletnika obravnavajo, upoštevajo, da je prvenstveni namen poleg raziskave dejanja, za katerega veljajo enaka dokazna pravila kot za odrasle, predvsem skrb za njegov nadaljnji razvoj, in tako torej delujejo v smislu iskanja pomoči zanj. Prioritetni so tako vzgojni ukrepi in ne kaznovanje. Mogoč je sicer tudi najmilejši ukrep, ki je ukor, vendar se skoraj ne izreka več.

Kmalu posebni zakon za mladoletnike…

​

KZ-1 v drugem odstavku 5. člena navaja, da kazensko odgovornost mladoletnikov določa poseben kazenski zakonik. Ker ta še ni bil sprejet, se skladno s predhodno določbo 375. člena predmetnega zakona do uveljavitve posebnega zakona uporabljajo določbe od drugega odstavka 70. člena, določbe 71. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določbe tretjega odstavka 100. člena, prvega odstavka 102. člena, točke 3. četrtega ostavka 103. člena, šestega odstavka 109. člena, drugega odstavka 113. člena in 115. člena KZ.

​

Na področju kazenske obravnave mladoletnih storilcev in žrtev pa se nam po dolgih letih obetajo spremembe, in sicer sprejetje težko pričakovanega posebnega zakona za mladoletnike. Pravosodje na enoten kazenski zakonik, ki obravnava mladoletne storilce in žrtve kaznivih dejanj, čaka tako že enajst let.  Trenutno se primeri v kazenski obravnavi mladoletnih oseb obravnavajo po večkrat noveliranem aktualnem kazenskem zakoniku iz leta 2008. Poleg omenjenega Kazenskega zakonika pa področje kazenske obravnave mladoletnikov vsebinsko urejata še dva ločena zakona. To sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Oba namreč vsebujeta posebna poglavja oziroma določbe, ki se nanašajo na obravnavo mladoletnikov. Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo (v aprilu 2019) dalo predlog zakon o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj, ki združuje obravnavo mladoletnih prestopnikov iz zdajšnjih treh zakonov v enega. Zakon uveljavlja t. i. zaščitniški model obravnavanja mladoletnikov, "ki temelji na razumevanju, da so delikventna dejanja mladoletnikov povezana predvsem z neprimernimi družinskimi in socialnimi razmerami, država pa v obliki svojih intervencij teži k odpravljanju vzrokov odklonskih dejanj in ne h kaznovanju", je zapisano v gradivu. Predlog v ta namen bistveno krepi alternativno obravnavanje mladoletnih prestopnikov.

VIRI:

bottom of page