Utemeljen sum storitve kaznivega dejanja

 

Splošno

 

V času kazenskega postopka je glavna naloga preiskovalcev zbirati dokaze in zaščititi sledi, ki so povezani s kaznivim dejanjem. Pri tem morajo zbrati dokaze pri osebi, za katero se sumi, da je storila omenjeno kaznivo dejanje, pri priči ali pri žrtvi kaznivega dejanja. Da preprečimo, da bi preiskovalci skozi preiskavo prehitro ali preveč posegli v človekove pravice oseb, poznamo v kazenskem postopku dokazne standarde. Dokazni standardi se skozi postopke spreminjajo. Poznamo dokazni standard razlogi za sum, utemeljeni razlogi za sum, utemeljen sum in onkraj razumnega dvoma. Ker se dokazni standardi skozi kazenski postopek povečujejo se posledično povečujejo tudi posegi v človekove pravice.

Utemeljen sum

Utemeljeni sum je torej eden od dokaznih standardov, ki pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Le-ta je podan, če je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih. Sodna praksa je že izoblikovala stališče glede standarda obrazloženosti utemeljenega suma. V obrazložitvi morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma. Posplošene navedbe, da sum izhaja iz doslej zbranega dokaznega gradiva, zato ne zadoščajo (glej: Vrhovno sodišče XI Ips 45612/2010-237 (XI Ips 58/2010).

 

Primer

​

Pri tem standardu se med drugim prične faza preiskave. Preiskavo opravi sodišče oziroma preiskovalni sodnik, na predlog državnega tožilca. Glavni namen preiskave je zbrati manjkajoče dokaze, da je oseba storila kaznivo dejanje. Preiskovalni sodnik opravi preiskavo samo zoper točno določena kaznivo dejanje in obdolženca. Možnosti, ki so na voljo po končani preiskavi: kazenski postopek se lahko nadaljuje ali pa ustavi. Ustavi se tedaj, kadar se ugotovi, da dejanje, ki ga je oseba storila ni bilo kaznivo dejanje, če je kazenski pregon zastaral, če je izključena kazenska odgovornost obdolženca ali če ni dokazov, da je oseba storila kaznivo dejanje (Dežman, 2003). Ali obstaja utemeljen sum kot dokazni standard, ki se zahteva za uvedbo preiskave, sodišče presodi le na podlagi zagovora osumljenca in zahtevi za preiskavo priloženega dokaznega gradiva, ne izvaja pa dokazov (glej: VSL sklep II Kp 24001/2014).

Z uvedbo preiskave se odločanje prenese iz policije na sodstvo oziroma preiskovalnega sodnika. Utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, se nanaša samo na to določeno kaznivo dejanje, zaradi tega se lahko tudi preiskava osredotoči samo na to kaznivo dejanje.

Ukrepi, ki se izvajajo v dokaznem standardu utemeljen sum so:

​

• Začasni odvzem vozniškega dovoljenja

• Uvedba faze preiskave

• Pripor

• Hišni pripor

• Javljanje na policijski postaji

• Prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi

• Odreditev varščine

• Telesni pregled zoper obdolženc

 

Viri:

• Gorkič, P. in Šugman, K. (2007). Praktikum za kazensko procesno pravo. Ljubljana: Založba GV.

• Šugman Fragnež, D. in Dvoršek, A. (ur.), Preiskovanje in dokazni standardi, kazenskopravni in kriminalistični vidik (str. 53-70). Ljubljana; Fakulteta za varnostne vede.

• Sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 45612/2010-237 (XI Ips 58/2010)

• Sklep Višjega sodišča II Kp 24001/2014