top of page

Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države (tihotapljenje ljudi)

Zaostrovanje zagrožene kazni za kaznivo dejanje »prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države« po 308. členu Kazenskega zakonika

Sodobni globalizirani svet zaznamuje razvoj komunikacijskih in infrastrukturnih sredstev ter hkrati naraščanje razlik med razvitim in nerazvitim svetom. Kombinacija obojega pelje k naraščanju stopnje migracij, tudi ilegalnih. Iz statističnega poročila Policije o ilegalnih migracijah na območju republike Slovenije izhaja, da so policisti v obdobju od 1. 1. do 31. 8. 2020 na območju Slovenije obravnavali 10.223 ilegalnih prehodov državne meje, kar je za 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Poročilo navaja trend naraščanja števila ilegalnih prehodov zaradi večje mobilnosti, razen na zračnih mejah, sprva zaradi stečaja našega letalskega prevoznika, nato pa tudi zaradi omejitev letalskega prometa zaradi omejevanja epidemije COVID-19. Ukrepi za zmanjševanje učinkov epidemije so tudi razlog za bistveno zmanjšanje števila obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja.

Ilegalne migracije so v zadnjih letih nedvomno postale eden pomembnejših vidikov migracijskih politik, ki so pustile svoj pečat tudi v zakonodaji. Maja 2015 je Evropska komisija sprejela akcijski načrt za boj proti tihotapljenju migrantov, katerega namen je spremeniti tihotapljenje iz dejavnosti z visokim dobičkom in nizkim tveganjem, hkrati pa zagotoviti polno spoštovanje in zaščito človekovih pravic migrantov. Tihotapci migrante pogosto izpostavljajo tveganjem za življenje in nasilju. Evropska unija države članice napotuje tudi h krepitvi kazenskega okvira za ta kazniva dejanja. V Republiki Sloveniji je prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države in je kot kaznivo dejanje, urejeno v 3. odst 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Kaznivo dejanje stori kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju, ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. Zakonski znaki so določeni alternativno, kar pomeni, da kumulativna uresničitev vseh zakonskih znakov ni nujna predpostavka obstoja kaznivega dejanja, kar je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi XI Ips 65269/2019 z dne 23. januarja 2020. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča med drugim velja, da je glede na besedilo določbe tretjega odstavka 308. člena KZ-1 kaznivo tudi zgolj enkratno spravljanje dveh ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države. Zaradi povečanja problematike tihotapljenja ljudi čez mejo, je Državni zbor junija 2020 sprejel novelo KZ-1G, ki je zagrožene kazni zelo zvišala, kar naj bi, skladno z načelom generalne prevencije, zmanjšalo motiviranost morebitnih storilcev za storitev tovrstnih kaznivih dejanj. Spremenjen tretji odstavek 308. člena KZ-1 tako zdaj določa zaporno kazen od treh do desetih let zapora (pred spremembo je bila zagrožena kazen zapora do pet let) in uvedla obvezno denarno kazen.

Obdolženec ima v kazenskem postopku pravico do strokovne formalne obrambe, ki mu je zagotovljena na način, da si lahko izbere odvetnika, ki kot pravni strokovnjak skrbi za to, da se zagotavlja “enakost orožij” v kazenskem postopku. Poleg tega, pa je v nekaterih primerih v kazenskem postopku predpisana obvezna formalna obramba. Tako mora na primer imeti obdolženec zagovornika ob vročitvi obtožnice v rednem kazenskem postopku, če gre za kazniva dejanja s predpisano kaznijo nad 8 let zapora, kar je po sprejetju novele KZ-1G relevantno tudi pri kaznivem dejanju »prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države« po 308. členu. V tovrstnem postopku potrebujete odvetnika za kazensko pravo, obrnite se na odvetnika iz pisarna Prus Pipuš

Pravni strokovnjaki iz Odvetniške pisarne Prus Pipuš imamo poglobljeno znanje o kazenskopravnem sistemu in našim strankam nudimo pravno pomoč na celotnem področju kazenskega prava ter jih zagovarjamo v predkazenskem, kazenskem postopku ter v postopku izvršitve kazenske sankcije. Predlagajte nas kot zagovornika.

bottom of page