© 2023 by Prus  & Pipus 

Proudly created with Wix.com

  • Facebook Social Icon
  • LinkedIn Social Icon
  • Twitter Social Icon
  • Google+ Social Icon

There are no items in this list

Please reload

Kaj so prinesle spremembe delovnopravne zakonodaje 2017- 2018?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je marca 2017 delodajalcem po že skoraj enoletnih pogajanjih izročilo nov predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Novela Zakona o inšpekciji dela ter novela Zakona o urejanju trga dela sta tako pričeli veljati v oktobru 2017, glede sprememb Zakona o delovnih razmerjih, pa socialni partnerji niso dosegli soglasja.

Zakon o inšpekciji dela

Spremembe, ki jih je prinesel Zakon o inšpekciji dela so naslednje:

  1. Zamuda z izplačilom plač

Inšpektor je do sprejetja novele lahko v primeru ugotovljenih kršitev glede plačila za delo delodajalcu sicer izrekel sankcijo za prekršek, ni pa imel na voljo ostalih sredstev, s katerimi bi delodajalca neposredno prisilil k določenemu ravnanju. Po novem pa velja, da bo lahko inšpektor z upravno prepovedno odločbo neposredno vplival na ravnanje zavezanca do odprave nepravilnosti, poenostavljeno - zaprl bo delavnico oziroma obrat. MDDSZ v obrazložitvi navedene spremembe pojasnjuje, da gre za skrajni ukrep, ki posega v delovanje zavezanca in ga inšpektor uporabi, ko so izčrpane vse možnosti.

  1. Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava

ZDR-1 v drugem odstavku 13. člena določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja (prostovoljno, osebno in nepretrgano delo za plačilo, v organiziranem procesu delodajalca in podrejeno v smislu navodil in nadzora s strani delodajalca), se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. Tako ZID-1A inšpektorjem prinaša večja pooblastila v primeru, ko bo ugotovil, da gre za opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1. Inšpektor je lahko že do sedaj prepovedal opravljanje določenega dela na podlagi pogodb civilnega prava do odprave nepravilnosti, zavezanec pa je nepravilnosti lahko odpravil na dva načina:

  • tako da je prenehal z opravljanjem dela oz. izvajanjem delovnega procesa z osebo, v razmerju do katere so bile ugotovljene nepravilnosti ali

  • tako da je z osebo, ki je opravljala delo in so obstajali elementi delovnega razmerja, sklenil pogodbo o zaposlitvi.


 

Nova ureditev tako le konkretizira še drugo od možnih oblik odprave nepravilnosti. Inšpektor ima sedaj pooblastilo, da z odločbo hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v skladu z ZDR-1. Oseba, ki ji pogodba o zaposlitvi ni bila vročena v roku, lahko v nadaljnjih 30 dneh od poteka roka oziroma od dneva, ko je izvedela za kršitev te pravice, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru, da zavezanec ne bo ravnal v skladu z odredbo iz odločbe, sta na novo predpisana tudi prekršek in globa.


 

Zakon o urejanju trga dela

Zakon o urejanju trga dela prinaša novosti in spremembe predvsem za delavce, najpomembnejše izmed teh so:

Širši krog definicije brezposelnih oseb

ZUTD-D je razširil krog oseb, ki štejejo za brezposelne, in sicer so to sedaj osebe, ki niso družbeniki in hkrati poslovodne osebe v osebni družbi in kapitalski družbi ter niso hkrati ustanovitelji in poslovodne osebe v zavodu. Lastnost brezposelnih oseb pa se bo odrekla družbeniku, ki postane poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi in ustanovitelju, ki postane poslovodna oseba v zavodu ali če se v družbi ali zavodu zaposli.

Spodbude za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila

Prejemniku denarnega nadomestila z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo, ki bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom, bo zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, izplačeval spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Navedeni znesek zavoda bo delavec dobil poleg svojega mesečnega osebnega dohodka. Edini pogoj, ki ga bo delavec moral izpolniti je, da bo ohranil zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude.

Obvezna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve

S tokratno novelo se spreminja možnost prijave delavca v času teka odpovednega roka pri zavodu v evidenco iskalcev zaposlitve v obveznost in se vpeljuje sankcija, če delavec te obveznosti ne bo spoštoval.

Delavec se mora najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi, osebno ali po elektronski poti prijaviti pri zavodu v evidenco iskalcev zaposlitve. Če bo delavec rok zamudil, mu bo zavod prve tri mesece izplačeval denarno nadomestilo v višini 60 odstotkov od osnove, vendar ne manj kot 350 evrov. Enaka sankcija bo delavca doletela, če kljub pravočasni prijavi neupravičeno ne bo izpolnjeval obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.


 

Odpravljeno obvezno sodno varstvo v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov

Odpravljena je bila določba, ki je pogojevala priznanje pravice do denarnega nadomestila z vložitvijo tožbe s strani delavca zoper delodajalca, ki je delavca odpustil iz v ZDR-1 taksativno določenih neutemeljenih odpovednih razlogih (bolniški stalež, članstvo v sindikatu ipd.).

Predlagane spremembe Zakona o delovnih razmerjih

Kot že napisano, glede sprememb Zakona o delovnih razmerjih ni bilo doseženega soglasja. Sprememba ZDR-1 pa trenutno predvideva naslednje spremembe:


 

  • predlog postavlja nove roke za izplačilo odpravnin

  • spreminjajo dikcijo odpovednega razloga nesposobnosti in s tem tudi pogoje, kdaj lahko zaposlenca delodajalec odpusti iz tega razloga

  • postavlja drugačna pravila pri sklepanju civilnih pogodb, v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja


 


 

Odvetništvo Prus Pipuš

Tavčarjeva ul. 13

1000 Ljubljana

www.pipus.si

odvetnik.pipus@gmail.com

Viri: